Argirokastrski škof Panteleimon (9. julij 1890 - 24. maj 1969), znan tudi kot Christos Kotokos, je bil duhovnik, teolog, učenjak in ena od vodilnih osebnosti helenizma severnega Epira v povojnem obdobju.
Biografija
Študij in začetek poklicne poti
Rodil se je v Korytovu in obiskoval šole v domovini. Kot najstnik naj bi sodeloval v makedonskem boju. Leta 1906 je na prošnjo svojega sorodnika, mitimnijskega metropolita Stefanosa, odšel študirat na teološko šolo v Halki, kjer je diplomiral leta 1913. Pozneje se je vrnil v domovino in kot učitelj na gimnaziji Bagios v Korytovu poučeval verouk in zgodovino. Na tem položaju je ostal do leta 1920, ko so albanske oblasti gimnazijo prepovedale. Vendar je Pantelejmon ostal v Korytovu, kjer je razvijal dejavnosti na kulturnem, političnem, verskem in izobraževalnem področju ter služil kot pridigar v mestni cerkvi. Medtem se je leta 1915 pridružil grški vojski kot pridigar v 46. polku, ki je zasedel mesto Korytsa.
V letih 1923 in 1929 so ga preganjali, ker zaradi nepravilnega načina ni hotel priznati avtokefalije albanske pravoslavne cerkve, na kakšen način Postala je avtokefalna. Med letoma 1931 in 1937 je na Univerzi v Atenah študiral pravo in politične vede.
Poleg grščine je tekoče govoril angleško, nemško, rusko, italijansko, turško, francosko in albansko.
Škof Argyrokastro
Leta 1937 je bil po dogovoru med Albansko pravoslavno avtokefalno cerkvijo in ekumenskim patriarhatom Kotokos, takrat že teolog, najprej posvečen v duhovnika, nato pa v metropolita v Argirokastru, ki ga je opravljal do umika grških čet iz regije po grško-italijanski vojni in nemški invaziji na Grčijo (aprila 1941), ko je bil skupaj z grškimi vojaki prisiljen zapustiti Argirokastro.
Med svojim mandatom je bil znan po svojih ukrepih proti vdoru Unije v Albanijo avgusta 1939, prizadevanjih za dvig morale grške manjšine in preprečevanju mešanih porok med pravoslavci in muslimani. Hkrati si je prizadeval ohraniti veliko cerkveno in samostansko premoženje svoje škofije, obnavljal je rabljene cerkvene knjige, ustanavljal nove cerkve, prevajal različna dela cerkvenih pisateljev v albanščino, zbiral različne rokopise in relikvije z namenom ustanovitve cerkvenega muzeja in vzpostavljena žensko pravoslavno združenje.
Panteleimon je bil zaradi svojih dejavnosti v imenu grške manjšine že označen za človeka grške propagande, zato so ga albanske oblasti nadzorovale.
V Grčiji
Med okupacijo je sodeloval v vohunskih organizacijah nacionalnega odporniškega gibanja. Leta 1943 je postal predsednik "Centralnega odbora boja Severnega Epira" (ta položaj je opravljal do smrti), leta 1945 pa je postal "Centralni odbor za pravice Grkov". 18. novembra 1945 je v okviru vprašanja Severnega Epira organiziral množične demonstracije v Atenah, ki se jih je udeležilo med 100.000 in 150.000 ljudi, 21. junija 1946 pa je sodeloval na podobnem shodu v Solunu. Zaradi njegovega delovanja v zvezi z vprašanjem Severnega Epira je sinoda hierarhije Albanske pravoslavne cerkve, ki jo je nadzirala vlada, julija 1945 Panteleimona obtožila izdaje in ga hkrati odstavila s položaja škofa v Argirokastru. Za nameček so albanske oblasti izrekle zaporno kazen tudi njegovemu bratu.
Leta 1946 se je Panteleimon kot pomožni član grške delegacije udeležil mednarodne mirovne konference v Parizu, leta 1947 pa Generalne skupščine ZN. V istem obdobju se je poleg vprašanja Severnega Epira ukvarjal tudi s ciprskim vprašanjem. Od leta 1954 do svoje smrti je bil predsednik upravnega odbora Hališke teološke družbe. Bil je tudi član literarnega društva Parnas, grškega arheološkega društva in združenja grških pisateljev.
Različne študije o verskih in zgodovinskih temah je objavljal v revijah in časopisih. Za svoje zasluge je prejel Feniksov red.
Smrt
Panteleimon je umrl 24. maja 1969 v Atenah. Njegov pogreb je potekal dva dni pozneje v navzočnosti številnih ljudi in dostojanstvenikov, vključno z ministrom za izobraževanje in verske zadeve Theophylactosom Papaconstantinou, predstavniki oboroženih sil, atenskim nadškofom Ieronymosom I. itd. Dejansko sta častno slovesnost vodila vojaška enota in vojaški orkester.
Donacije in ugodnosti
Panteleimon je 27. februarja 1968 z zasebno oporoko svojo osebno knjižnico zapustil Društvu za celinske študije. Tako je bil priznan kot dobrotnik in dobrotnica EHM. V čast Pantelejmonovim verskim, nacionalnim in duhovnim dejavnostim je EHM v parku v Janini postavil njegov doprsni kip.
