Krst je prvi in hkrati najpomembnejši zakrament, ki ga prejme človek. Osvobodi nas jarma izvirnega greha. Imenuje se zakrament pristopa, ker nas s prejemom vključi v krščansko skupnost. S prejemom krsta se začne naš odnos z Po Bogu; je začetek dolge poti vere. Krst je bistvenega pomena za pridobitev večnega življenja. Brez krsta ne moremo prejeti tudi drugih zakramentov. Krst najpogosteje prejmejo dojenčki. V Katoliški cerkvi ta obred vključuje polivanje glave s sveto vodo, duhovnik pa izgovarja besede: "Krstim te v ime Očeta in Sina in Svetega Duha".

V preteklih letih je bilo okoli krsta dojenčkov veliko polemik. Vse pogosteje se pojavljajo trditve, da gre za vsiljevanje vere otroku proti njegovi volji. Nekateri starši se vzdržijo krsta svojih otroci in se odloči, da jim prepusti izbiro, ko bodo dovolj stari in zreli za to odločitev. Zanimivo je, da v prejšnjih časih ni bilo navade krščevati otroke. K temu zakramentu so pristopili predvsem odrasli. Enako je veljalo za Jezus Kristuski je bil krščen šele pri 30 letih.

Kdo je krstil Jezusa Kristusa?

Jezus Janez Krstnik ga je krstil v reki Jordan na prelomu leta 27-28. To je bil prelomni dogodek v zgodovini krščanstva. To je pomenilo začetek misijonarske dejavnosti Jezusa Kristusa. Po krstu Kristus Začel je moliti. Tedaj so se odprla nebesa in Sveti Duh se je v podobi goloba spustil nanj. Oglasil se je tudi Božji glas: "Ti si moj ljubljeni sin, v tebi imam veselje." 

Jezusa ni bilo treba krstiti, ker je bil spočet iz Svetega Duha. Vendar je to storil iz ljubezni do ljudi in zato, da bi izpolnil svojo usodo. Zakramentalni krst je uvedel šele po svojem vstajenju. Vendar je bil Jezusov krst v Jordanu ključnega pomena za človeštvo. Vernikom je dal priložnost, da se očistijo izvirnega greha. To je bil tudi začetek Jezusovega javnega delovanja, ki je posledično odprl pot v večno življenje v nebesih.