Kdo je izumil rožni venec? Od kod izvirajo današnje molitve rožnega venca? Širjenje rožnega venca je verjetno povezano s križarskimi vojnami in vrnitvijo vitezov z Bližnjega vzhoda v 11. stoletju. Takratni prebivalci Palestine (večinoma muslimani) so bili znani po svojih ritmičnih, ponavljajočih se molitvah, ki so jih merili z vrvico s kroglicami.
Molitvene vrvi so obstajale tudi v drugih religijah, npr. v budizmu in hinduizmu. Struktura in število kroglic na teh vrvicah sta bila zelo podobna današnjim rožnim vencem. Krščanski vitezi, ki jih je navdihnila preprostost in univerzalnost molitvenih vrvic v vseh družbenih slojih določene religije, so prevzeli to zamisel. Poleg tega je na naraščajoči pomen marijanske pobožnosti v tistem času morda vplivalo tudi dejstvo, da je rožni venec je bil posvečen prav tej osebnosti. Jakob Sprenger (inkvizitor), dominikanec, soavtor dela Kladivo na čarovnice in ustanovitelj prve rožnovenske bratovščine v Kölnu, je na koncu vsake desetke Zdravljice, ki se recitira pri vsaki od 15 skrivnosti, dodal Oče naš in Verujem.
Tako je nastal rožni venec, znan kot marijanski ali dominikanski rožni venec. Sama zamisel o rožnem vencu tako izvira z Bližnjega vzhoda, vendar je nastanek rožnega venca v obliki, v kakršni ga poznamo danes, povsem druga zgodba, ki pa je prav tako povezana z viteštvom in vseprisotnim Marijinim kultom. Tako je tradicija molitve rožnega venca sama po sebi zelo dolga, vendar se njen pomen v mnogih desetletjih ni niti malo zmanjšal.
