Zakrament pokore je eden od sedmih zakramentov, ki jih je Jezus Kristus. Z njim se očistimo grehov. Je izraz kesanja, žalosti za grehe in sprave z Po Bogu. Zaključi se s tem, da spovednik naloži pokoro in podeli (ali v skrajnem primeru ne podeli) odvezo. Zakrament pokore je med drugim v katoliški in pravoslavni cerkvi. Vključen je med zakramente ozdravljenja, prav tako kot maziljenje bolnikov. Katoličan je dolžan iti k spovedi vsaj enkrat na leto v velikonočnem času.

Zakrament pokore je oblika priznanja grehov pred Bogom. Vendar pa poteka prek spovednika. V Katoliški cerkvi je to duhovnik, ki sedi v spovednici. Veliko ljudi, ki gredo k spovedi, se počuti nelagodno, ker morajo svoje grehe priznati drugi osebi. Vendar pa se je treba zavedati, da duhovnike zavezuje skrivnost spovedi, ki jim kategorično prepoveduje, da bi druge obveščali o grehih, ki jih je storila oseba, ki se spoveduje. 

Kdaj lahko duhovnik prekrši skrivnost spovedi

Ali lahko duhovnik razkrije skrivnosti spovedi? Nikakor ne. Tudi če je med spovedjo obveščen o storjenem kaznivem dejanju, nima pravice razkriti skrivnosti. Celoten smisel zakramenta pokore temelji na zaupanju med spovednikom in spovedancem.

Spovedna skrivnost je bila uvedena leta 1215 na četrtem lateranskem koncilu. V nespremenjeni obliki se je ohranil do danes. Duhovnika, ki prekrši skrivnost spovedi in poimensko omeni osebo, ki je storila določen greh, papež kaznuje z izobčenjem, tj. izključitvijo iz Katoliške cerkve. Če duhovnik osebe ne omeni po imenu, vendar jasno in namerno namigne, kdo je ta oseba, stori smrtni greh.

Spovedna skrivnost in pravo

Skrivnost spovedi in kazni za njeno kršitev ureja kanonsko pravo:
Can. 983. 

§ 1. 

Zakramentalna skrivnost je nedotakljiva, zato je popolnoma prepovedano, da bi spovednik z besedami ali na kakršen koli drug način in iz kakršnega koli razloga kesanca v čem izdal.

§ 2. 

Tolmač, če je prisoten, in vsi drugi, ki so na kakršen koli način iz spovedi pridobili informacije o grehih, so prav tako zavezani k molčečnosti.

Can. 1386. 

§ 1. 

Spovednik, ki neposredno krši zakramentalno skrivnost spovedi, je kaznovan z izobčenjem latae sententiae, ki je pridržano Svetemu sedežu; če pa jo krši le posredno, je kaznovan glede na težo prekrška.

§ 2. 

Tolmača in druge, omenjene v kanonu 983 § 2, ki kršijo skrivnost, je treba kaznovati s pravično kaznijo, ki ne izključuje izobčenja.

V tem primeru cerkveno pravo spoštujejo tudi posvetni državni organi. Med sodnim postopkom zaslišanega duhovnika ni mogoče prisiliti, da bi poročal o dejstvih in dogodkih, za katere je izvedel med zakramentom pokore. 

Trženje za verske vsebine in še več
Umetna inteligenca