Peti od enajstih otroci Raffaele, inženir in matematik, ter Silvia Valle, potomka neapeljskega in španskega plemstva, sta imela težko otroštvo zaradi zdravstvenih težav in finančnih omejitev družine.
Leta 1896, ko sta se starša ločila, je oče Dolindo (čigar ime odnosi się do „bólu”) został zainicjowany wraz z bratem Elio w Szkole Apostolskiej Kapłanów Misji, a trzy lata później został przyjęty do nowicjatu.
1. junija 1901 je naredil redovniške zaobljube in dve leti pozneje neuspešno zaprosil, da bi ga poslali na Kitajsko kot misijonarja.
Po mašniškem posvečenju 24. junija 1905, ko je bil star skoraj 23 let, je bil imenovan za profesorja semeniščnikov v apostolski šoli in učitelja gregorijanskega petja. Za kratek čas se je preselil v Taranto, nato pa v semenišče v Molfetti, kjer je poučeval in si prizadeval za reformo samega semenišča.
29. oktobra 1907 so ga poklicali nazaj v Neapelj in mu ukazali, naj se ne ukvarja več s tem primerom. Obtožen, da je "formalni in dogmatični heretik", je odpotoval v Rim, da bi se podredil presoji Svetega urada: po štirih mesecih preiskave, v kateri se Ruotolo ni umaknil, so ga suspendirali in prisilili v psihiatrične preglede. Ti so pokazali, da je zdrav.
13. aprila 1908 so ga v Neapelj poklicali predstojniki kongregacije in ga podvrgli eksorcizmu.
Preselil se je v Rossano v Kalabriji; 8. avgusta 1910 je bila prošnja za revizijo njegovega suspenza pozitivno rešena in po dveh letih in pol suspenza je bil rehabilitiran. Drugič, decembra 1911, je bil poklican v Rim, leta 1912 pa poslan nazaj v Neapelj. Leta 1921 je bil obsojen na kanoničnem procesu in ponovno odstranjen. Končno je bil rehabilitiran 17. julija 1937, ko je bil star 55 let.
Življenje je nadaljeval kot škofijski duhovnik v Neaplju, v cerkvi San Giuseppe dei Nudi, kjer je bil župnik njegov brat Elio. Tu je bil oče Dolindo ustanovitelj organizacije Božje delo in opere Apostolato Stampa.
Ruotolo je zapustil Komentar Svetega pisma v 33 zvezkih, številna teološka, asketska in mistična dela, cele zvezke epistolarnih in avtobiografskih spisov ter krščanski nauk.
Komentar Svetega pisma je prevzel tradicionalno eksegetsko metodo, da bi rekonstruiral prelom med znanostjo in vero v eksegezi, metodo, proti kateri sta se pozneje borila Papeški biblični inštitut in Papeška biblična komisija pod vodstvom Augustina Bea oziroma Eugena Tisseranta.
Njegovo delo je obsodil Sveti urad.
Med deli, ki jih je napisal oče Dolindo Ruotolo, je tudi Akt zapuščenosti: kratek spis, ki podobno kot mistična linija, ki jo je predlagal Jean-Pierre de Caussade, zadeva gotovo in popolno izročitev vernikov v roke Kristus.
Kot je navedeno v besedilu: "Zapustiti se pomeni tiho zapreti oči duše, odvrniti svoje misli od trpljenja in se predati nazaj Meni, da lahko Jaz sam delam, rekoč: "Zapustiti se pomeni, da se tiho zaprejo oči duše, da se odvrnejo misli od trpljenja in se predajo nazaj Meni, da lahko Jaz sam delam: "Razmišljaj o tem" (...). (...) Zapri oči in se prepusti toku Moje milosti, zapri oči in ne razmišljaj o sedanjosti, odvrni misli od prihodnosti, kot da bi bila skušnjava, počivaj v meni, verujoč v Mojo dobroto, in prisegam ti s svojo ljubeznijo, da boš s tem, ko mi govoriš s temi naravnanostmi: "Ti razmišljaš o tem", Jaz v celoti razmišljam o tem, tolažim te, osvobajam te, vodim te".
Na isti ravni je še eno pomembno delo očeta Dolinda: novena zapuščanja: molitveno orodje, ki je preprosto in hkrati močno: "Zapri oči in se prepusti toku moje milosti, zapri oči in ne razmišljaj o sedanjosti, odvrni svoje misli od prihodnosti kot od skušnjave, počivaj v meni in veruj v mojo dobroto ...".
Leta 1960 mu je možganska kap onesposobila levo stran telesa. Umrl je 19. novembra 1970.
Njegovo telo je pokopano v cerkvi San Giuseppe dei Vecchi in Lurške Matere Božje v Neaplju.
Med Neapeljčani je navada, da v imenu Svete Trojice trikrat potrkajo na marmor njegovega groba in tako zvesto molijo, da bi na njegovo priprošnjo pridobili duhovne in materialne milosti, saj je dejal .: „przyjdź i zapukaj do mego grobu… Odpowiem ci”.
Kult očeta Dolinda
Sveti Pij iz Pietrelcine je o njem govoril neapeljskim vernikom, ki so romali k njemu: "Zakaj bi prihajali sem, če imate don Dolinda v Neaplju? Pojdite k njemu, on je svetnik.
Ime Dolindo Ruotolo je povezano tudi s sporočilom, ki so ga častilci 2. julija 1965 označili za preroško in je bilo upodobljeno na hrbtni strani Marijine podobe ter naslovljeno na Poljaka Vytautasa Laskowskega. Dokument, ki ga je potrdil škof Pavel Hnilica, se nanaša na konec komunizma: "Marija za dušo. Svet gre v pogubo, toda Poljska, kot v času Sobieskega, bo zaradi pobožnosti, ki jo ima v mojem srcu, danes kot tistih 20.000, ki so rešili Evropo in svet pred turško tiranijo. Zdaj bo Poljska svet osvobodila najhujše komunistične tiranije. Vstaja novi Janez, ki bo s herojskim pohodom pretrgal okove in presegel meje, ki jih je postavila komunistična tiranija. Zapomnite si to. Blagoslavljam Poljsko. Blagoslavljam vas. Blagoslovite me. Ubogi don Dolindo Ruotolo - Via Salvator Rosa, 58, Neapelj."
Mnogi ga imajo za zagovornika neapeljske duhovnosti in Katoliške cerkve, počiva pa v cerkvi San Giuseppe dei Vecchi, medtem ko je v cerkvi San Giuseppe dei Nudi grob njegovega brata Elia.
Trenutno poteka postopek kanonizacije.