Preizkus vesti in molitev

Obračun vesti je pregled preteklih misli, besed, dejanj in opustitev, da bi ugotovili, ali so v skladu z moralnim zakonom ali od njega odstopajo. Med kristjani je to običajno zasebni pregled, posvetni intelektualci pa včasih objavijo samokritiko za javno rabo. V Katoliški cerkvi so kesalci, ki želijo prejeti zakrament pokore, spodbujeni, da si naredijo izpraševanje vesti s pomočjo desetih zapovedi ali blagrov, kreposti in vrlin. Podoben nauk poučujejo tudi v luteranskih cerkvah, kjer kesalce, ki želijo prejeti zakrament pokore, prosijo, naj se pri tem ravnajo po desetih zapovedih. Ta postopek je zelo podobno islamski praksi muhasaba ali samorefleksije.

Obračun vesti pred spovedjo

"Popolnost te prakse in njena plodnost za krščansko krepost," - je razglasil papež Pij X., - "jasno potrjuje nauk velikih mojstrov duhovnega življenja". V svojih Duhovnih vajah je opisal njene različne oblike v podrobnem in splošnem pregledu (24-43). O splošnem pregledu piše: "V tem primeru je treba opraviti podroben pregled: "Prva točka je zahvala Bogu, našemu Gospodu, za prejete milosti" (43). Ta točka je v sodobnem času postala zelo razvit del ignacijanske duhovnosti in je pripeljala do številnih drugih pozitivnih praks, ki se na splošno imenujejo pregled zavesti. V dvodnevnih "izpitih" je mogoče pregledati načine, na kakšen način Bog je bil navzoč po eni osebi za druge in po drugih za sebe ter kako se je človek na to odzval, da bi nadaljeval svoje življenje s hvaležnostjo in se bolj zavedal Božje navzočnosti v svojem življenju.

Na splošno razlikujemo med posebnim izpitom, ki skuša spremeniti eno določeno lastnost ali pomanjkljivost v lastnem vedenju, izpitom zavesti, ki je bolj razčlenjeno razmišljanje, in splošnim izpitom vesti, ki se uporablja pred zakramentom pokore." Na spletni strani . zadnji metoda se imenuje izpraševanje vesti, ker gre za pregled svojega ravnanja z moralnega vidika, razmišljanje o lastni odgovornosti ter pregled svojih grehov in slabosti v pripravi na kesanje, za razliko od izpraševanja vesti, ki se ne osredotoča na moralo, tudi če se med pregledom dneva pojavijo grehi.

Molitev in izpraševanje vesti

Apostol sveti Pavel je naročil, naj verniki ob vsakem prejemu svetega obhajila opravijo izpraševanje vesti: "Toda človek naj se preizkusi sam in tako naj je to, kar kruh in pije iz te čaše. Kajti kdor je in pije nevredno, je in pije prekletstvo samemu sebi..." Če bi namreč sodili sami sebe, ne bi smeli biti sojeni." (1 Korinčanom 11,28-31). Ker so prvi kristjani pogosto prejemali sveto obhajilo, je izpraševanje vesti postalo običajna vaja v njihovem duhovnem življenju. V mnogih primerih je postala vsakodnevna praksa življenja prvih članov duhovščine in tistih, ki so živeli samostansko življenje, kot je bil puščavnik sveti Anton, ki naj bi pregledoval svoje vestBazilij iz Cezareje, Avguštin iz Hipona, Bernard iz Clairvauxa in ustanovitelji verskih redov pa so na splošno poskrbeli, da je bilo izpraševanje vesti redno vsakodnevno opravilo za njihove vernike. Laične člane kongregacij so spodbujali k tej praksi kot koristnemu merilu napredka v kreposti. Sveti Bernard je učil: "Kot iskalec neoporečnosti svojega ravnanja vsakodnevno preverjaj svoje življenje. Skrbno premislite, kakšen napredek ste naredili in kaj ste izgubili. Potrudite se, da boste spoznali sami sebe. Pred oči si postavite vse svoje napake. Soočite se s seboj, kot da bi bili drugačna oseba, in nato jokajte zaradi svojih napak."

Pobožno izpraševanje vesti in priprava na spravo

Pobožno izpraševanje vesti se razlikuje od tistega, ki je potrebno kot groba priprava na zakrament sprave, katerega namen je prepoznati vse grehe, ki zahtevajo pokoro. Pri študiju za spoved se lahko uporabljajo različne podrobnejše metode, pri čemer se uporablja deset Božjih zapovedi, cerkvene zapovedi, sedem glavnih grehov, dolžnosti lastnega življenjskega stanja, devet načinov sodelovanja pri grehu drugih.

Obračun vesti in duhovne vaje

Duhovne vaje Ignacija Lojolskega vsebujejo pet točk. V prvi točki se sledilci zahvalijo Bogu za prejete koristi; v drugi prosijo za milost, da bi spoznali in popravili svoje napake; v tretji gredo skozi ure dneva in ugotavljajo, katere napake so storili z dejanji, besedami, mislimi ali opustitvami; v četrti prosijo Boga za odpuščanje; v peti si prizadevajo za spremembo.